24. septembra smo učenci, ki v OŠ Cirkovce obiskujemo Mladinski pevski zbor, nastopali v Konjeniškem parku v Starošincah.

Polni pričakovanj smo se vozili proti Konjeniškemu parku, saj smo komaj čakali, da zopet pozdravimo in pobožamo konje. Ta dan smo se pri nastopu hoteli še posebej potruditi. Nastopali smo pred otroki in mladostniki s posebnimi potrebami.  Spoznali smo kar nekaj otrok, ki so bili stari približno toliko kot mi. Moramo priznati, da smo se sprva rahlo zbali. Govorili smo, da se ne počutimo najbolj varno, saj so ti otroci drugačni kot mi. Ampak skozi dan smo spoznali, da to vsekakor ne drži!

Bili smo pripravljeni, da zapojemo našo prvo pesem. Otroci so se posedli in našo tremo odgnali z velikim aplavzom. Odpeli smo prvo pesem in naše solistke so si oddahnile, saj so že odpele svoje pesmi. Poslušali smo tudi simpatično igro, v kateri sta nastopala konjiček Angel in dekle, ki je zanj imela ogromno vprašanj. Nato je sledila zadnja pesem. Začeli smo jo peti, medtem ko so med nas prihajali otroci, ki so sedeli v publiki in njihove roke položili preko naših vratov. Čez nekaj časa so z nami začeli tudi peti. To je vse zelo presenetilo. Bili smo presrečni, ker so nas tako lepo sprejeli. Naša srca so bila polna sreče in zaupanja.

Vsi otroci so pred našim nastopom sodelovali na konjeniškem turnirju. Vsak je pokazal svoje znanje iz jahanja. Ker so bili vsi v tem odlični, so prejeli mala darilca in medaljo. Ob tem dogodku smo na vsakem otroku opazili nasmeh, veselje, iskrico v očeh in najpomembnejše njihovo dobro srce.

Videli smo nekaj otrok, ki so jim majhne stvari polepšale dan. Takšni bi morali biti tudi mi sami. Majhnih stvari bi se morali veseliti kot tistih velikih. Strah, ki smo ga najprej imeli do teh otrok, je minil. Spoznali smo, da smo kljub vsemu še vedno VSI ENAKI!

Nuša Bračko, šolsko novinarstvo